Ste kdaj pisali dnevnik? Tako, za zabavo ali pa tudi v terapevtske namene? To je bilo prvo vprašanje na današnji psihološki uri, ki jo obiskujem vsaj enkrat tedensko. Malce nenavadno vprašanje, se vam ne zdi? Naj vam zaupam skrivnost. Moja prva novoletna zaobljuba je bila osebnostna rast. Sem na določeni točki življenja, ki me res osrečuje, vendar me vseskozi spremlja občutek, da zmorem več. V tem trenutku potrebujem le nekoga, ki bo mojo pozitivno energijo znal pravilno usmeriti.
Na današnji uri sem spoznala, kako zelo pozitivno na nas vpliva pisanje dnevnika. Včasih je treba svoje misli in srečo zapisati. Na list papirja zliti prav vse, kar v tistem trenutku občutimo, drugače se ti občutki lahko hitro porazgubijo. Škoda bi bilo, da bi vse to veselje kar izginilo. Niti v sanjah si nisem predstavljala, da bi bilo lahko pisanje dnevnika tako pomembno in še kako dobrodošlo. Takoj po uri sem odhitela do bližnje knjigarne in si kupila nov zvezek, točno tak, ki me opiše. Svetel, poln barv in vzorcev, igriv bi lahko rekla.
Saj ne boste verjeli, če vam povem, da sem komaj čakala, da kaj lepega zapišem vanj. Preden sem zapisala prvo misel, sem občutila tremo. Temo? Drži, imela sem tisto simpatično tremo pred tem, kam me bodo vodile moje misli. Noro dober občutek vam rečem. Za vse, ki ste trenutno v enakem položaju kot jaz, svetujem, da svoje pozitivne misli zapišete, v prihodnosti boste še kako radi prebrali kaj lepega, še posebej, če vas slučajno ujamem slab dan.