Srednja šola uspešno končana. Sicer z malo nejevolje, ker pač nisem mogel na šolo, ki sem si jo želel, bo pa na koncu tudi poklic prodajalca v prehrambni trgovini dobra odskočna deska za naprej. Konec koncev pa sem sam zakuhal takšno situacijo, ker sem »zafural« svojo sanjsko šolo, pa ne zaradi ocen ampak zaradi discipline.

Pa ni pomembno. Pomembno je, da sem prišel do poklica in lahko začnem graditi svojo kariero. Takoj po končani šoli še mesec dni zasluženih počitnic, potem pa že opravljanje pripravniškega dela. Vmes sem dobil še napotnico, da opravim prvi službeni zdravniški pregled in ko gospod zdravnik potrdijo moje zdravje se začne pot proti pokojnini, ki je še štirideset svetlobnih let daleč. Zanimivo, da že zdaj razmišljam o pokojnini, pa nimam še enega dne delovne dobe. Sem pač čudak, kaj hočemo. Na zdravniškem pregledu pa dobim še napotnico za dermatologa zaradi ene same bradavice na dlani leve roke. Ker baje ne smem rokovati s hrano, če imam to virusno okužbo in moram na odstranjevanje bradavic. Doma že naslednji dan zavrtim telefonsko številko dermatološkega oddelka naše bolnišnice, povem v katerem grmu tiči zajec in zaradi nujnosti sem dokaj hitro naročen na poseg odstranjevanje bradavic, drugače je čakalna doba do tri mesece, mi prijazno razloži medicinska sestra na drugi strani.

Naroči mi še, naj si na njihovi spletni strani pogledam članek, kjer je lepo in razumljivo napisan postopek za odstranjevanje bradavic. In res, takoj po končanem telefonskem pogovoru pobrskam za tem člankom. Toliko vsega napisanega, da mi je v spominu ostalo samo, da bo zdravnik dermatolog za odstranjevanje bradavic uporabil tekoči dušik, s katerim bo pri temperaturi skoraj dvesto stopinj pod ničlo zamrznil tkivo bradavice in odpade. Občutek je podoben blagi opeklini, na mestu kjer je bila bradavica se pojavi mehurček, ki ga lahko z razkuženo iglo kar sam počim. Dokaj preprosto zgleda to odstranjevanje bradavic. Potem pa veselo na delo.…